Avtocesta v Švici - kratek pregled

Če načrtujete daljše potovanje z avtomobilom, se ne smete popolnoma zanašati na navigacijski sistem v avtomobilu, temveč morate vedeti, po katerih cestah in avtocestah se boste med potovanjem vozili.

Na naslednjem zemljevidu so na hitro prikazane vse avtoceste v Švici. Ob pogledu nanj je razvidno, da nekatere od njih potekajo od severa proti jugu in jih lahko najdete na ustreznem številu območij v državi. Avtoceste ne potekajo le med metropolitanskimi regijami, temveč predstavljajo tudi povezavo med Švico in sosednjimi državami.

Če si pred začetkom potovanja ogledate pregled, boste po Švici zagotovo potovali udobno.

Pomembna dejstva o avtocestah

Številni vozniki avtomobilov ne vedo, da se v Švici avtoceste razlikujejo med državnimi in kantonskimi avtocestami. Državne avtoceste upravlja Zvezni urad za ceste (ASTRA), kartonske hitre ceste pa upravljajo kantoni.

Obstaja še dodatna delitev, in sicer na avtoceste in hitre ceste. Avtoceste so znane tudi kot državne ceste prvega razreda, medtem ko so hitre ceste drugega razreda. Značilnosti avtoceste so jasne: v primerjavi s hitrimi cestami so avtoceste vedno smerno ločene. Poleg tega imajo vsaj dva vozna pasova.

Oznake na avtocestah

Če se zdaj sprašujete, kako ločiti posamezne ceste med seboj, morate biti med vožnjo pozorni le na oznake. To igra pomembno vlogo ne le glede orientacije, temveč tudi zaradi omejitve hitrosti.

V Švici velja zelen znak z belim mostom za ločilni znak za hitro cesto (državno ali kantonsko). Če ta znak vidite kot voznik osebnega vozila, morate upoštevati največjo dovoljeno hitrost 120 km/h.

Ceste prvega in drugega razreda so označene tudi z A oznako (A1, A2, A3 itd.). Iz zgodovinskih razlogov je poleg A številk za ustrezne državne ceste dodeljena tudi N številka.

Obveznost imeti vinjeto

Informacije o različnih cestah v Švici so pomembne tudi za voznike, saj klasifikacija določa, za katere cestne odseke je potrebna vinjeta.

Vinjeto morate kupiti za vse državne ceste v Švici. Kantonski odseki so izvzeti iz obveznosti pridobitve vinjete.

Avtocestno omrežje v Švici - Vsi podatki

Če pogledamo celotno avtocestno omrežje v Švici, so vse poti skupaj dolge 1544 kilometrov. Kot lahko ugotovite že iz poteka v hitrem pregledu, je omrežje avtocest zelo dobro razvito. Kljub številnim obstoječim cestam so nekatere še vedno v gradnji ali v fazi načrtovanja.

Ker obstaja veliko različnih odsekov (oštevilčenih od N1 do N25), se bomo osredotočili na najpomembnejše poti v državi: avtoceste A1, A2 in A3. Omenjeni odseki so podrobno opisani v nadaljevanju.

Avtocesta A1 je najdaljša avtocesta v državi. Poteka od vzhoda proti zahodu in je dolga več kot 400 kilometrov.

Avtocesta A1 se začne v vasi St. Margrethen, ki je v kantonu St. Gallen, in nato poteka do Bardonnexa na francoski meji. Tako je pomembna predvsem za dopustnike, ki potujejo iz Nemčije prek Avstrije v Francijo.

Avtocesta A1 je med drugim znana tudi kot avtocesta ob Ženevskem jezeru. Razlog za to je, da avtocesta poteka mimo Lozane in Ženeve ter tako neposredno ob jezeru. Druga pomembna avtocestna priključka na tej poti sta na primer Zürich ali Bern.

Tako kot avtocesta A1 ima tudi avtocesta A2 posebno oznako. Zaradi svojega poteka nosi ime Gotthardova avtocesta. Po imenu lahko razberete, da avtocesta poteka skozi znameniti cestni predor Gotthard. Vozila skozi predor pelje neposredno v Italijo.

Avtocesti A1 in A2 tvorita nekakšno križišče. Poteka od severa države, od nemške meje pri Baslu, do juga. Njena skupna dolžina je skoraj 300 kilometrov.

Na avtocesti A2 sta še dva odseka, ki si ju je treba podrobneje ogledati. Gre za območja, kjer se avtocesta stika z evropsko cesto 25 in evropsko cesto 35. Avtocesta A2 poteka tudi skozi mesti Basel in Luzern.

Tudi avtocesta A3 ima nekaj skupnega z avtocesto A1: tudi ona poteka mimo enega največjih švicarskih jezer. Zaradi svojega poteka se tudi imenuje avtocesta Walensee.

Avtocesta A3 se začne v Baslu na francoski meji in konča v Sargansu v Sankt Gallenu. Glede na začetno točko je torej v isti regiji kot avtocesta A2. Dolga je približno 180 kilometrov.

Avtoceste niso pomembne le za dopustnike, ki s svojimi vozili potujejo iz Francije skozi Švico, temveč tudi za tiste, ki želijo čim hitreje priti iz Basla v Zürich ali še dlje v Chur. Pri tem je sicer treba voziti tudi po avtocestah A1 in A13, vendar je glavna pot A3.

Avtocesta v Švici - državne ceste v mestih

Omenili smo že nekaj avtocest, ki potekajo mimo večjih švicarskih mest. Da bi razširili seznam odsekov, bomo opisali še druge ceste, ki so pomembne povezave v bližini Züricha, Luzerna ali Berna.

Verjetno najpomembnejši odsek avtoceste okoli Züricha je zahodna obvoznica mesta. Obvoznico sestavljajo avtoceste A1, A3 in A4, odprta pa je bila leta 2009 po dolgotrajni gradnji.

Obvoznica zmanjšuje promet v mestu in zagotavlja, da lahko vozniki iz Züricha hitreje pridejo do glavnega mesta Bern ali katere koli druge regije v državi.

Druga avtocesta v bližini Züricha je A50. Ker gre za enega od odsekov kantonskih avtocest, zanjo v primerjavi z drugimi ni potrebna vinjeta. Avtocesta A50 se nahaja tudi v bližini avtoceste A51, ki je znana tudi kot letališka avtocesta.

V bližini Luzerna se avtocesta A14 pri Rdečem jezeru najprej sreča z državno avtocesto A2, nato pa z avtocesto A4. Avtocesta A14 predstavlja pomembno povezavo v središču Švice.

Avtocesta A8 poteka le mimo Luzerna južneje, vendar je tudi ta pomembna za številne voznike v regiji. Kot prečna povezava se iz središča Švice nadaljuje do Bernskega višavja, kjer se sreča z avtocesto A6, kar je ponovno pomembna povezava.

Nazadnje bomo obiskali švicarsko prestolnico Bern. Tudi na tem območju je več avtocest, ki jih uporabljajo prebivalci in potniki. Tako pogosto, da nekateri njeni odseki veljajo za najbolj obremenjene cestne odseke v državi.

V povezavi z Bernom smo že omenili avtocesti A1 in A6. Avtoceste A1, A6 in A12 tvorijo tako imenovano mestno tangento, ki poteka okoli Berna. Skupno je dolga približno 10 kilometrov.

Omejitev hitrosti na avtocesti v Švici - Pozor!

Pri potovanju skozi Švico ali v Švico ne smete poznati le najpomembnejših avtocestnih poti, ampak morate poznati tudi največjo dovoljeno hitrost. Konec koncev morate v primeru prekoračitve hitrosti pričakovati denarno kazen.

Omejitve hitrosti in kategorije vozil

Na avtocestah je najvišja dovoljena hitrost 120 km/h za osebna vozila, motorna kolesa in "lahke" prikolice, katerih skupna masa ne presega 3,5 tone. Za kombinacijo avtomobila in prikolice je predpisana najvišja hitrost 100 km/h. Enake omejitve (100 km/h) veljajo za "težke" prikolice. Tudi vozniki tovornih vozil z velikimi prikolicami morajo upoštevati posebno omejitev hitrosti.

Kar zadeva hitrost, je v Švici pomembno še eno vprašanje: omejitev hitrosti v številnih predorih v državi. V skladu z Odlokom o ureditvi prometa (VRV) velja za vse, ki vozijo skozi predor, omejitev 80 km/h ali 100 km/h.

Seveda je omejitev hitrosti vozila odvisna tudi od kategorije vozila v mestih, zunaj mest in na drugih cestah. Zato je priporočljivo, da ste ves čas pozorni na znake na cestah.

Globe in kazni

Kršitve prometnih predpisov, vključno z omejitvami hitrosti, se kaznujejo. Če na primer po vstopu v državo na avtocesti prekoračite hitrost, lahko pričakujete globo od 20 švicarskih frankov naprej. Za prekoračitev hitrosti za več kot 25 km/h lahko dobite tudi obtožni list ali prepoved vožnje.

Ker določen del policijskega sporazuma glede na trenutno stanje še ne velja, glob iz Švice v Sloveniji še ni mogoče izterjati. Vendar to ne pomeni, da vam globe vseeno ni treba plačati.

Vsakdo, ki v Švici vozi brez vinjete, je prav tako kaznovan z globo. Ne nazadnje je ceste brez cestnine mogoče najti le med kantonskimi odseki cest, ki jih zvezna vlada še ni prevzela.

Avtocestna počivališča v Švici

Na avtocestah je skupaj 49 počivališč. Največ jih je na avtocesti A1, kjer je 18 počivališč, tesno ji sledi avtocesta A2 z 12 počivališči. Med dopustniki sta zaradi svoje opremljenosti še posebej priljubljeni počivališči "Teufengraben" in "St. Margrethen".

Za počivališča je pogosto pomembna tudi njihova okolica. Ker se nekatera nahajajo na severu Alp, številni dopustniki počivališč ne uporabljajo le za kratek postanek, temveč tudi za raziskovanje okolice.