Oznake cest

Če se torej odpravljate na potovanje po Švici, morate poznati nekaj pomembnih pravil o lokalnem cestnem omrežju. Sistem se od omrežja, kot ga poznamo v Sloveniji, ne razlikuje le po številčenju. Razlike so tudi glede oznak, hitrosti in splošne prometne infrastrukture. Zbrali smo najpomembnejše informacije o lokalni infrastrukturi in pripravili pregled z vsemi podrobnostmi o cestah.

Cestno omrežje Švice s podrobnim zemljevidom

Najprej je treba poudariti, da je Švica razdeljena na 26 kantonov. Kantoni so približno primerljivi s slovenskimi deželami. Če upoštevamo to delitev, si lažje ustvarimo pregled nad cestnim omrežjem v Švici. Do petdesetih let prejšnjega stoletja so bili za upravljanje cest odgovorni kantoni. Šele nekaj let pozneje se je v to nalogo prvič vključila tudi zvezna vlada.

Cestna infrastruktura

Kar je razvidno iz spodnjega zemljevida, potrjujejo tudi uradni statistični podatki: Švicarsko cestno omrežje je zelo dobro razvito v skoraj vseh regijah države in je primerljivo z drugimi državami. Zlasti v okolici Züricha, Solothurna, Berna, Basla ali St. Gallena je omrežje še posebej gosto.

Na zemljevidu lahko vidite tudi, da so posamezne ceste razdeljene. To bomo podrobneje obravnavali pozneje. V pregledu so vidne tudi nekatere pomembne nove ceste, ki jih bomo podrobneje opisali pozneje.

Razlaga švicarskega cestnega omrežja

Omenili smo že, da je v Švici za cestno omrežje odgovornih več akterjev. Velik del odgovornosti še vedno nosijo občine in kantoni. Od leta 1998 pa velja za pomemben organ za vzdrževanje in širjenje državnega cestnega omrežja tudi Zvezni urad za ceste (Astra).

Če želite razumeti sistem v Švici, se morate zavedati naslednjih razlik. Kar zadeva prometno infrastrukturo v državi, se razlikuje med različnimi vrstami cest. To na primer pomeni avtoceste in hitre ceste, ki so del državnega cestnega omrežja, ter kantonske cestne odseke. Slednje so večinoma krajše dovozne ceste do avtocest. Razlike bomo obravnavali po vrsti v nadaljevanju tega članka.

Koliko cest ima Švica?

Koliko je v Švici skupno cest, je težko določiti zaradi različnega številčenja in delitve na državne in kantonske ceste. Poleg tega so nekateri odseki cest še v gradnji ali pa še niso v celoti operativni.

Gotovo pa je, da je glede na raziskavo iz leta 2020 v državi skupaj 26 odsekov cest, ki uradno veljajo za državne ceste.

Cestno omrežjev Švici - dolžina in infrastruktura

Zvezni urad za ceste (Astra) je za leto 2022 objavil naslednje podatke o dolžini vseh cest v Švici: cestno omrežje je v zadnjem času dolgo več kot 84.600 kilometrov. To pomeni, da omrežje pokriva tretjino poselitvenega območja države. Avtoceste zavzemajo približno 1500 kilometrov, kantonske ceste pa približno 17.200 kilometrov. V primerjavi s cestnim omrežjem švicarsko železniško omrežje pokriva "le" približno 5300 kilometrov.

Prav tako je impresivno, da se je cestno omrežje samo v zadnjem letu povečalo za približno 500 kilometrov. To je napredek, ki ponazarja, zakaj so številne švicarske ceste sposobne obstati tudi v mednarodni primerjavi.

Cestno omrežje v Švici - kategorije

Vsaka cesta, ki je pomembna za celotno državo, se lahko šteje za del državnega cestnega omrežja v Švici. Najpomembnejša kategorija so avtoceste, ki so še posebej pomembne za voznike, ki Švico uporabljajo kot tranzitno državo. Državne ceste so razdeljene v tri različne razrede. Na drugi strani obstajajo kantonske ceste in občinske ceste.

Državne ceste

Državne ceste vključujejo avtoceste, hitre ceste in glavne ceste. Za boljši pregled so bile ceste prvotno označene z N številko. Danes to oznako uporabljajo le pristojni organi in ne označuje, v katero kategorijo spada zadevna cesta. V ta namen se uporablja A oštevilčenje za avtoceste in hitre ceste. Poleg tega so razdeljene v razrede.

Za ceste prvega razreda je značilno, da imajo odseki smerno ločene vozne pasove. Imajo do sedem voznih pasov (4+3) in v večini primerov tudi odstavne pasove. V skladu s tem spadajo v to kategorijo tudi državne avtoceste.

Najdaljša avtocesta v Švici je avtocesta A1, ki poteka od Ženeve prek Sankt Gallena in se konča v Sankt Margrethnu. Tako predstavlja povezavo v francoskem delu Švice in vodi do avstrijske meje (v smeri vzhod-zahod).

A3 je avtocesta, ki ima pomembno vlogo zlasti za voznike iz Francije. Velja za nadaljevanje avtoceste A35 in poteka mimo Züricha na jugozahodu.

Državne ceste drugega razreda prav tako veljajo za ceste za hiter promet. Parkirni pasovi so zaželeni, vendar jih ni na vseh cestah. Poleg tega posamezni vozni pasovi niso vedno smerno ločeni. Državne ceste za motorna vozila se uvrščajo med ceste drugega razreda.

Ena od cest, ki je del omrežja hitrih cest, ima posebno značilnost. To je A2, ki jo uporabljajo številni slovenski vozniki. Razlog za to je, da se začne na nemški meji pri Baslu in vodi do italijanske meje na jugu države (povezava sever-jug).

Da ta cesta velja za eno najpomembnejših povezav v Evropi, je tudi posledica dejstva, da se na njej nahaja znameniti predor Gotthard. Predor je dolg 57 kilometrov in poteka od občine Göschenen do mesta Airolo.

Prvi dve kategoriji sta namenjeni izključno prometu motornih vozil. Državne ceste tretjega razreda pa lahko uporabljajo vsi udeleženci v cestnem prometu. V to kategorijo spadajo predvsem glavne ceste med občinami. Na teh cestah se je treba izogibati lokalnim prehodom ali križiščem.

Kantonske ceste

Kot je razvidno že iz imena, so te poti v pristojnosti posameznega kantona. Med kantonskimi cestami so tudi avtoceste, hitre ceste, glavne ceste in stranske ceste. Zaradi tega razlikovanje med državnimi cestami ni vedno jasno. Večina cest se nahaja v bližini središč Bern, Zürich ali Valais. Ena največjih razlik med zgoraj opisanimi državnimi cestami in avtocestami je, da za kantonske ceste ni potrebna vinjeta.

Občinske ceste

Glavne in stranske ceste, ki jih upravlja občina, se ustrezno imenujejo občinske ceste. Vodijo od enega mesta do drugega in jih uporabljajo predvsem domačini. Glede na cestno omrežje jim sledijo le zasebne ceste.

Širitev cestnega omrežja v Švici

Omenili smo že, da so nekateri odseki cestnega omrežja v Švici še vedno v fazi dokončanja. V državi ni le ena regija, temveč veliko krajev, kjer so vidni trenutni gradbeni projekti. Eden od njih je gradnja druge cevi predora Gotthard, ki smo jo že opisali. Dela se bodo nadaljevala do leta 2029. Ker se prvotni predor že stara, bo druga cev zagotovila, da bodo potniki lahko pot uporabljali tudi med vzdrževanjem. Trenutno cestni predor ni edini kraj v Švici, kjer poteka velik gradbeni projekt. Številni avtocestni priključki in odseki v osrednji, zahodni in severni Švici se prav tako nadgrajujejo, da bi se stalno vzdrževalo in širilo obstoječe omrežje.

Hitrosti

Pomemben podatek o cestnem omrežju je seveda tudi upoštevanje omejitev hitrosti na avtocestah in hitrih cestah. Na avtocestah v Švici velja najvišja dovoljena hitrost. Ta je za voznike osebnih avtomobilov 120 km/h - če ni drugače določeno. Na hitrih cestah je omejitev 100 km/h. Zunaj mest in občin je najvišja dovoljena hitrost 80 km/h, v naseljih pa je najvišja dovoljena hitrost 50 km/h. Za počitniške prikolice ali vozila s prikolicami lahko veljajo drugi predpisi.

Obveznost plačila cestnine in vinjete

V Švici so vinjete obvezne na vseh državnih cestah, ki jih upravlja zvezna vlada. Vendar pa se načelo, na katerem temelji, v nekaterih pogledih razlikuje od tistega, ki velja v okoliških državah.

Na primer, vinjete za različna časovna obdobja niso na voljo - v Švici je proti plačilu pavšalne pristojbine (trenutno približno 41 EUR) na voljo le letna vinjeta. Vinjeta trenutno še ni na voljo v digitalni obliki. Zato mora vsak, ki potrebuje vinjeto, obiskati prodajna mesta v bližini meje ali jo predhodno naročiti.

V Švici sta trenutno le dve mesti, kjer je treba plačati posebno cestnino. Pri Velikem Svetem Bernardu in predoru Munt la Schera je treba plačati dodatne pristojbine. Z revizijo sistema se to lahko spremeni. Možno je na primer, da bo kmalu treba plačati pristojbino za uporabo dodatnih predorov (za prečkanje Alp). Sosednja država Avstrija, na primer s svojimi posebnimi cestninskimi cestami, bi lahko veljala za zgled pri spremembah.